MEDITERANSKA PREHRANA

Mediteransko prehrano oz. mediteranski način prehranjevanja, je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 2010 priznala kot kulturno dediščino z naslednjim opisom: Mediteranska prehrana predstavlja sklop spretnosti, znanja, praks in tradicij, ki segajo od polja do mize, vključno s pridelki, spravilom, ribolovom, ohranjanjem, predelavo, pripravo in zlasti uživanjem hrane. Za mediteransko prehrano je značilen prehranski model, ki je skozi čas in prostor ostal nespremenjen, sestavljen predvsem iz oljčnega olja, žit, sveže zelenjave in sadja, zmerne količine rib, mleka in mesa in številnih začimb ter zmernem uživanju vina, pri čemer spoštuje tudi navade posamezne skupnosti. Mediteranska prehrana zajema več kot le hrano. Spodbuja socialno interakcijo, saj so skupni obroki temelj družbenih običajev in prazničnih dogodkov. Tradicionalna mediteranska prehrana odraža tako ugodno podnebje in rastlinstvo, ki uspeva na tem območju, kot tudi kulturo in stike ljudi, ki so bili sooblikovali temelje tovrstnega načina prehranjevanja.

Kaj je mediteranska prehrana?

Tradicionalna mediteranska prehrana je način prehranjevanja, ki je prevladoval do zgodnjih šestdesetih let prejšnjega stoletja na območjih gojenja oljk ob sredozemskem morju (Grčija, Italija, Španija). Je dediščina tisočletnega prepletanja navad ljudi, kultur in živil različnih držav. Zaporedje različnih kultur na teh območjih je prispevalo k širjenju različnih poljščin in živil. Nekatere rastline kot so oljka, pšenica in vinska trta, so bile na tem območju prisotne že od antike. Druge rastline kot so pomaranče, limone, paradižnik, jajčevci, koruza, krompir itd. pa so bile uvožene v različnih časovnih obdobjih. Vse to je na koncu postalo del mediteranske prehrane, ki odraža uravnotežen ekosistem. Pri mediteranski prehrani ne gre za eno, točno določeno, predpisano prehrano, temveč splošen prehranski vzorec, ki ga zaznamujejo lokalne in kulturne razlike v celotni sredozemski regiji.

Beseda "mediteransko" je latinskega izvora in pomeni "morje sredi zemlje", beseda dieta pa izhaja iz starogrške besede "diaita", kar pomeni ravnovesje in življenjski slog. Zato je tradicionalna mediteranska dieta več kot le prehrana; gre za celoten življenjski slog, pri katerem ima telesna dejavnost pomembno vlogo, prav tako pa tudi užitek v skupni pripravi in uživanju hrane z drugimi.

Iz katerih živil je mediteranska prehrana sestavljena?

Za mediteransko prehrano je značilno slednje:

1. Obilje sezonske rastlinske hrane, vključno z:

• nepredelana žita, zlasti cela zrna, ki se uživajo v različnih oblikah, kot so kruh, testenine, kuskus in riž;
• različno sadje;
• vse vrste zelenjave, ki se lahko postreže surova (v solatah), kuhana ali pečena;
• stročnice, kot so čičerika, leča in fižol;
• oreški, kot so pistacije, lešniki, mandlji, orehi in pinjole, pa tudi semena;
• zelišča in začimbe, ki se uporabljajo pri pripravi številnih jedi.

2. Oljčno olje kot glavni vir maščobe,  se uporablja za pripravo hladnih jedi ali pri kuhanju.

3. Zmerno uživanje rib in morskih sadežev, jajc ter fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, kefir ter ovčji in kozji sir.

4. Občasno uživanje rdečega mesapri mesu daje prednost ima perutnini ali zajčjemu mesu.

5. Redko uživanje predelane hrane, kot so industrijski pekovski izdelki, predelano meso, sladke pijače, smetana in maslo.

6. Rdeče vino, ki se v sredozemskih državah, razen kjer je prepovedano zaradi verskih razlogov, uživa zmerno, načeloma med obroki in praviloma v družbi družine/prijateljev

Močan poudarek je na družbenih in kulturnih vidikih prehranjevanja, kot so skupni obroki, počitek po jedi in redna telesna dejavnost. Dandanes se tovrstnega načina prehranjevanja ne upošteva več v takšni meri kot pred 30-50 leti, saj je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prehranska industrijska revolucija dosegla tudi južnoevropske države in povzročila korenite spremembe v tradicionalnem prehranjevalnem vzorcu prebivalstva Mediterana. Tako je prehrana na teh območjih postajala vedno bolj zahodnjaška in energijsko gostejša.

Zanimivosti:

Giacomo Castelvetro je bil italijanski intelektualec, ki je bil izgnan iz Italije in poslan v Britanijo v 17. stoletju. Zgrožen nad angleško kuhinjo, ki je bila v glavnem sestavljena iz velikih porcij mesa, soli in zelo malo sveže zelenjave, je napisal knjigo o pridelavi svežega sadja in zelenjave ter kako ju najbolje pripraviti.

Kaj o mediteranski prehrani pravi znanost?

Zdravstvene koristi, povezane z mediteransko prehrano, so podprte z znanstvenimi dokazi. Nedavna objava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je mediteransko prehrano opredelila kot učinkovito prehransko strategijo za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni, ki so trenutno vodilni vzrok za prezgodnjo smrt na svetu (pri mlajših od 65 let). Mediteranska prehrana je povezana z nižjo umrljivostjo in obolevnostjo in je povezana s številnimi koristmi za zdravje, vključno z manjšim tveganjem za pojavnost raka, kognitivnih bolezni,  bolezni srca in ožilja ter metabolnega sindroma, debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.

Z mediteransko prehrano se je ukvarjala ena največjih doslej izvedenih intervencijskih prehranskih raziskav na svetu - PREDIMED (Prevención con Dieta Mediterránea). Gre za špansko raziskavo, v katero je bilo vključenih preko 7.000 udeležencev, starih med 55 in 80 let, ki so bili sicer zdravi, vendar s povečanimi tveganji za razvoj srčno-žilnih bolezni. Dvema intervencijskima skupinama so dodajali bodisi oljčno olje ali oreške, kontrolno skupino pa so spodbujali k uživanju manj mastnih živil. Obsežnost eksperimenta kaže podatek, da je bilo za izvedbo raziskave vsak mesec udeležencem potrebno zagotoviti več ton oljčnega olja. Eksperiment so ustavili po slabih 5 letih, ko so v obeh intervencijskih skupinah dokazali statistično značilno zmanjšano pojavnost srčno-žilnih zdravstvenih zapletov, raziskava pa je ugotovila tudi vrsto drugih zaščitnih vplivov mediteranske prehrane.

Zanimivost:

Leta 2005 je bila narejena raziskava med naseljenci Sardinije in Malte, kjer so primerjali ne samo vnos hrane ampak tudi okolje, kjer so se posamezniki prehranjevali in družili. Čeprav gre v obeh primerih za majhna mediteranska otoka, so odkrili, da je Malta (bivša britanska kolonija) popolnoma izgubila tradicionalno kuhinjo, medtem, ko jo je Sardinija ohranila. Struktura obrokov je na Sardiniji ostala enaka – zajtrk, kosilo sestavljeno iz juhe, glavne jedi in sladice (večinoma sadje) ter lahka večerja, brez vmesnih prigrizkov in obrokov. Sardinijske družine so prav tako ohranile uživanje skupnih obrokov z družino, medtem, ko so obroke na Malti večinoma člani družine uživali vsak zase. Vzorec prehranjevanja pa je bil bolj podoben Britanskemu: masten zajtrk, ki mu sledi lahko kosilo in močna večerja ter vmesni prigrizki. Britanski zajtrk je navadno zelo podoben zahodnjaški prehrani, ki temelji večinoma na visoko-kaloričnem vnosu.  

VIR: https://www.prehrana.si/clanek/553-mediteranska-prehrana