Katere ribe plavajo v konzervah Delamaris?

V glavnem uporabljamo štiri vrste rib: sardelo, skušo, tun in sardon (inčun). Vsako od teh predstavljamo na kratko v nadaljevanju.

Skuše (lat. Scomber spp.) uporabljamo pri izdelkih ribe z zelenjavo, filetih skuše in turistični pašteti. Je plava riba, ki jo lovijo po celem svetu. Ima sloko vretenasto telo in močno razcepljen rep. Trebuh je srebrne barve, telo pa pokrivajo majhne luske. Njena glavna hrana so sardele, zato jate skuš po navadi tesno sledijo velikim jatam sardel in drugih majhnih rib in jih ribiči po navadi lovijo skupaj z njimi. Tvori velike jate blizu površja. Zaradi lova v velikih jatah in hitrega propadanja jih pogosto konzervirajo. Skuša zraste do 45 cm in lahko doseže do 1 kg, vendar je povprečna velikost teh rib okoli 30 cm in teža od 250 do 500 g, uporabljena tudi v Delamarisovih izdelkih. Spolno dozori v tretjem letu starosti, živi pa lahko do 20 let. Meso teh rib je okusno in temnejše barve, vsebuje lahko veliko maščob. Trži se kot sveža, zamrznjena, dimljena ali konzervirana.

V sardinah je uporabljena plava riba sardela z latinskim imenom Sardina Pilchardus. Svoje ime je dobila po italijanskem otoku Sardinija, kjer so bile nekoč prisotne v izobilju. Danes živi v jatah v Jadranskem in Sredozemskem morju ter v Atlantiku. V Delamarisovih izdelkih uporabljamo jadransko sardelo, ki ima poseben okus. Pozimi, ko se drsti, se odmakne v globoke vode, poleti pa se približa obali. Ima vitko, podolgovato telo vretenaste oblike s precej velikimi luskami in navzgor štrlečimi čeljustmi. Na hrbtu je modro srebrne barve, boki in trebuh so belo srebrni. Zraste od 20 do 25 cm. Spada med mastne ribe (jesenska sardela je bolj mastna in boljšega okusa), vendar je zaradi okusnega mesa, ena izmed najbolj iskanih vrst med plavimi ribami. Največkrat jo lovijo ponoči, ko se približa površju zaradi prehranjevanja s planktonskimi in večjimi organizmi.

Tun (lat. Thunnus spp.) je velika plava riba, ki živi v tropskih in subtropskih morjih po celem svetu. Ima močno in zaobljeno telo, ki ji pomaga pri hitrem plavanju. Tunina glava je velika in zašiljena, barva telesa pa z zgornje strani temnomodra, na spodnji polovici telesa in proti glavi pa sivkasta oziroma srebrna. Prehranjuje se z drugimi ribami, raki in lignji. Občutljiva je na prenizke koncentracije kisika, zato se ponavadi nahaja do 250m prod gladino. Značilnost tuna je tudi ta, da preživi v precej mrzlih morjih kljub višji telesni temperaturi. Razmnožuje se poleti. Tun zraste do največ štiri metre v dolžino in lahko ima kar do šeststo kilogramov. Povprečna teža se sicer giblje okoli dvanajstih kilogramov. Tun je zelo cenjena riba in trgovanje z njim predstavlja velik posel (cca. 4 milijonov ton ulova letno), zato je postal tudi eden od najbolj ogroženih prebivalcev morja. Obstaja več načinov lova tuna, ki so se razvijali z leti in z naraščanjem njene priljubljenosti. Pred tremi leti je Mednarodna organizacija za zaščito tuna (ICCAT) sprejela odlok, da je lov dovoljen le v prvi polovici leta.

Sardon ali inčun (lat. Engraulis spp., ang. Anchovy) je manjša riba, ki zraste na 15 do 20 cm dolžine. Ima vitko, podolgovato telo vretenaste oblike z štrlečimi čeljustmi. Na hrbtu je zelenomoder, bočna in trebušna stran pa sta srebrni. Na bokih ima temnejšo vzdolžno črto. Obstaja veliko vrst sardonov, ki jih najdemo v izobilju v Sredozemskem morju, prisotni pa so tudi v Atlantskem, Indijskem in Pacifiškem oceanu, vendar ne v pretoplih ali premrzlih vodah.



Stopi v stik z nami ali pa nam sledi na socialnih omrežjih!